genetska diagnostika

Genetsko testiranje je metoda, s katero lahko pridobimo pomembne informacije o posameznikovem dednem zapisu. Z analizo DNK lahko prepoznamo določene genetske različice, ki so lahko povezane z dednimi boleznimi, zdravstvenimi tveganji, odzivom na nekatera zdravila ali drugimi značilnostmi.
Vsako genetsko testiranje se začne z zbiranjem biološkega vzorca pacienta, njegovo obdelavo za pridobitev DNK in šele nato izvedbo izbranega genetskega testa.
Genetske preiskave se izvajajo iz različnih razlogov:
- razjasniti vzroke za določene zdravstvene težave,
- oceniti dedno tveganje,
- načrtovati zdravljenje,
- preventivna obravnava.
Ko odgovor poiščemo v zapisu naše DNK
Genetske preiskave lahko pomagajo pojasniti vzrok bolezni, kadar ga z drugimi diagnostičnimi postopki ni mogoče ugotoviti. Rezultat lahko prispeva k natančnejši diagnozi, ustreznejšemu spremljanju in obravnavi bolnika ter oceni tveganja za pojav bolezni pri drugih družinskih članih.
Od vzorca do genetskega izvida
Genetska diagnostika je kompleksen proces, ki se začne z ustrezno klinično opredelitvijo problema in odvzemom biološkega vzorca.
Po laboratorijski pripravi in analizi DNA sledi obsežna obdelava podatkov. Pri sekvenciranju nastane veliko število podatkov, med katerimi je treba prepoznati tiste genetske spremembe, ki bi lahko bile povezane z boleznijo.
Pri tem se uporabljajo bioinformatske metode in specializirane podatkovne zbirke. Genetske različice se nato strokovno ovrednotijo in se jih poveže s kliničnimi značilnostmi bolnika.
Končni rezultat zato ni zgolj seznam ugotovljenih genetskih sprememb, temveč strokovna interpretacija njihovega možnega pomena v povezavi s klinično sliko bolnika.
Ko rezultat spremeni razumevanje bolezni
Postavitev genetske diagnoze lahko prinese odgovor na vprašanje, ki je ostalo odprto po številnih drugih preiskavah.
Poznavanje genetskega vzroka lahko pomaga pri:
- natančnejši opredelitvi bolezni,
- načrtovanju nadaljnjega spremljanja bolnika,
- usmerjanju dodatnih diagnostičnih postopkov,
- izbiri oziroma prilagajanju zdravljenja, kadar je to mogoče,
- oceni tveganja za pojav bolezni pri sorojencih ali drugih družinskih članih,
- genetskem svetovanju družini.
Pri tem je pomembno, da se rezultat genetske preiskave vedno razlaga v povezavi s kliničnimi podatki.
Vsaka ugotovljena genetska sprememba namreč ni nujno vzrok bolezni.
METODE
Sodobne tehnologije in razvoj diagnostike
Genetska diagnostika je eno najhitreje razvijajočih se področij laboratorijske medicine. Razvoj novih tehnologij sekvenciranja, bioinformatike in metod za interpretacijo genetskih podatkov omogoča vedno natančnejše odkrivanje vzrokov redkih in kompleksnih bolezni.
Na področju genetske diagnostike se uporablja sodobne sekvenčne tehnologije in napredne bioinformatske pristope. Pri tem se sledi razvoju genomike in novih diagnostičnih metod ter se jih vključuje v obravnavo bolnikov, kadar s tem lahko izboljšajo diagnostično obravnavo.
Naše delo povezuje laboratorijsko medicino, genetiko, genomiko, bioinformatiko in klinično znanje z enim skupnim ciljem – čim bolj zanesljivo prepoznati genetski vzrok bolezni in s tem prispevati k boljši obravnavi otroka ali odraslega in njegove družine.
GENETSKO TESTIRANJE
PEDIATRIJA
DIAGNOSTIKA REDKIH BOLEZNI pri otrocih in mladostnikih – glede na genetske vzroke:
- razvojnih motenj in razvojnega zaostanka,
- prirojenih nepravilnosti in sindromov,
- epilepsij in drugih nevroloških bolezni,
- živčno-mišičnih in mišičnih bolezni,
- dednih presnovnih bolezni,
- dednih bolezni ledvic,
- dednih bolezni srca,
- motenj imunskega sistema,
- drugih kompleksnih in redkih bolezni.
Izbira genetske preiskave je odvisna od klinične slike, družinske anamneze in drugih laboratorijskih ter kliničnih izvidov.
Pri interpretaciji se upošteva:
- značilnosti ugotovljene genetske spremembe,
- znane povezave med geni in boleznimi,
- način dedovanja,
- podatke iz strokovnih podatkovnih zbirk,
- klinične značilnosti bolnika,
- rezultate drugih laboratorijskih in kliničnih preiskav.
DIAGNOSTIKA PRIROJENIH PRESNOVNIH BOLEZNI
Prirojene presnovne bolezni so redke genetske bolezni, ki se načelo pokažejo že takoj po rojstvu, lahko pa tudi kasneje v otrođštvu ali odrasli dobi. Zgodnja diagnsotika je izrednega pomena, saj lahko vsak odlog diagnsotike pomeni tudi kasnejše zdravljenje, ki pa pri presnovnih boleznih lahko pusti nepopravljive posledice. Te posledice so lahko razvojni zaostanek, nevrološke motnje ali celo smrt.
Določa se lahko:
- določanje aminokislin, organskih kislin in acetilkarnitinov v telesnih tekočinah, saj se tako lahko potrdi motnje v presnovi aminokislin, maščobnih kislin, nevrotransmiterjev, oglikovih hidratov, purinov in pirmidinov.
- bolezni lizosomskega kopičenja , kjer se določa metabolite in določene encime
- presejalno testiranje novorojenčkov za 18 prirojenih bolezni presnove za izbrane aminokisline, maščobne kisline in organske acidurije
GENOMIKA
Genomika danes pomembno spreminja način razumevanja, diagnosticiranja in obravnave bolezni. Z uporabo sodobnih genomskih tehnologij lahko pri posamezniku iščemo genetske spremembe, ki so povezane z boleznijo, ocenjujemo tveganje za razvoj določenih bolezni ter pomagamo pri načrtovanju nadaljnje obravnave bolnika in njegove družine.
Od kliničnega vprašanja do genetske diagnoze
Genomska diagnostika se začne z dobro opredeljenim kliničnim vprašanjem.
Najprej se oceni zdravstveno stanje posameznika, njegovo osebno in družinsko anamnezo ter podatke o sorodnikih. Na podlagi teh informacij se izbere ustrezno genetsko preiskavo.
Po laboratorijski analizi sledi zahtevna bioinformatska obdelava in interpretacija genetskih podatkov. Pri tem se ne ocenjuje samo, ali je bila določena genetska sprememba najdena, temveč tudi, kakšen je njen možni klinični pomen.
Rezultat se nato poveže s klinično sliko posameznika in drugimi diagnostičnimi podatki.
Tako nastane celostna genetska interpretacija, ki je lahko pomembna za postavitev diagnoze, nadaljnje spremljanje in obravnavo posameznika ter njegove družine.
Genetski izvid je začetek, ne konec obravnave
Genetski rezultat lahko prinese pomemben odgovor, vendar je njegovo pravilno razumevanje pogosto zahtevno.
Ugotovljena genetska sprememba ni vedno tudi vzrok bolezni. Njeno klinično pomembnost je treba oceniti glede na zdravstveno stanje posameznika, način dedovanja, podatke o družini in druge diagnostične ugotovitve.
Zato je genetsko svetovanje pomemben sestavni del genomske medicine. Posamezniku in družini omogoča razumevanje rezultata ter njegovih možnih posledic za zdravje in prihodnje generacije.




